Basket | Login | Register

 
 
 
 

SL3. Inovativni pristopi

Detailed programme, abstracts and presentations

SL3. Inovativni pristopi

SL3.1 Pogled na epidemiološke podatke o demenci in z njo povezanimi bolezni v Sloveniji

MAGAJNA  Anja, OIKONOMIDIS  Christos, KONEC-JURIČIČ  Nuša

Izhodišča: Naš cilj je oceniti stanje v zvezi s demenco in z njo povezanimi boleznimi v Sloveniji, proučiti raven in zanesljivost nekaterih epidemioloških podatkov ter predlagati rešitve za izboljšanje načina epidemiološkega spremljanja na tem področju.

Metode: Za izvedbo raziskave smo s pomočjo dveh podatkovnih zbirk zdravstveno podatkovnega centra Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Zunajbolnišnične zdravstvene statistike in Zbirke spremljanja bolnišničnih obravnav) zbrali in analizirali podatke kot pristop k pregledu stanja, od leta 2006 do leta 2012.

Rezultati: V letih od 2006 do 2012 je število končnih diagnoz (F00-F03+G30), postavljenih na sekundarni ravni zdravstvenega varstva, vsako leto konstantno naraščalo. Na ravni specialistične zunajbolnišnične zdravstvene dejavnosti je najpogosteje diagnosticirana oblika demence neopredeljena demenca (F03). Med opredeljenimi oblikami je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen (G30). Na podlagi števila hospitalizacij lahko zaključimo, da je tudi v tej zbirki podatkov Alzheimerjeva bolezen najpogostejša oblika demence, zaradi katere so bili pacienti hospitalizirani. Povprečno trajanje hospitalizacij zaradi Alzheimerjeve bolezni je bilo v tem obdobju, ne glede na spol, 42,8 dni. To predstavlja v primerjavi z drugimi oblikami demence najdaljši čas hospitalizacije.

Starostna struktura hospitaliziranih oseb z demenco je pričakovana. Zanesljivo je največ tistih oseb, ki so starejše od 65 let,  6,6% je starih med 20. in 64. let ter posamezni, zelo redki so primeri oseb, mlajših od 20 let. Glede na spol oseb z demenco in z njo povezanimi bolezni, je bila pri tistih, ki so bili hospitalizirani, diagnosticirana 1,82-krat pogosteje pri ženskah kot pri moških.

Zaključki: Na podlagi predstavljenih podatkov je razvidno, da je s strani izvajalcev zunajbolnišnične specialistične dejavnosti iz sklopa demenca najpogosteje zabeležena neopredeljena demenca (F03). Razlogi za to so lahko različni, od pomanjkljivih diagnostičnih kriterijev do drugih ovir za natančnejšo opredelitev vrste oziroma oblike demence. V Sloveniji še nimamo  vzpostavljenega registra bolnikov z demenco. Prav tako prevalenco demence izračunamo s pomočjo podatkov tujih raziskav iz primerljivo razvitega področja Evrope. Vzpostavitev nacionalnega registra za demenco in z njo povezanimi boleznimi ter uvedba gerontopsihiatrije kot samostojne medicinske specializacije v okviru Nacionalnega plana za obvladovanje demence bi zagotovo pripomogli k celostnem urejanju tega področja, ki je pomembno tudi z javnozdravstvenega vidika.

Ključne besede: Alzheimerjeva bolezen, demenca, Slovenija, epidemiološki podatki, register

SL3.2 Raziskovanje potreb ljudi z demenco

MALI Jana

Skrb za ljudi z demenco in njihove sorodnike je vzajemna odgovornost vseh poklicev, ki sodelujejo pri oskrbi ljudi z demenco. Poseben poudarek socialnega dela je v  odkrivanju potreb ljudi z demenco, da bi oblike pomoči za ljudi z demenco in življenje sorodnikov z ljudmi z demenco, prilagodili njihovim potrebam, željam in ciljem. V središču pozornosti ni demenca, temveč človek, ki ima demenco, ki potrebuje veliko spodbud in razumevanja okolice, da lahko samostojno (pre)živi v skupnosti. Zaradi vsesplošnega odklonilnega odnosa do demence in zapostavljanja ljudi z demenco je pomemben poudarek socialnega dela z ljudmi z demenco tudi krepitev moči ljudi z demenco, kakor tudi sorodnikov, ki za njih skrbijo, saj se tudi sami pogosto soočajo z nesprejemanjem okolice in odrivanjem iz vsakdanjega življenja. Usmerjenost na krepitev moči udeležencem omogoča, da prevzamejo odgovornost za lastna življenja, jim pomaga pridobiti samospoštovanje in spoznati vrednost lastnih izkušenj, a tudi objektivno okrepi njihov položaj, jim omogoči vstop v različne in cenjene vloge, uporabo različnih virov družbene moči v njihovo korist. Na podlagi štirih ravni življenja ljudi z demenco (prvič, izvedbene ravni (življenje ljudi z demenco, težave v vsakdanjem življenju, pomoč), drugič, ravni medsebojnih odnosov (odnosi z ljudmi, socialni stiki, socialne mreže), tretjič, ekonomske ravni (finančni stroški, sredstva za preživetje, stroški pomoči) in četrtič, etične ravni (pravice ljudi z demenco, spoštovanje, stigma), bomo predstavili izkušnje življenja z demenco zunaj institucionalnih okvirov oskrbe, da bi dobili vpogled v potrebe ljudi z demenco in ustreznost obstoječih oblik pomoč kot odgovorov na njihove potrebe. S takšnim pristopom si v socialnem delu delo prizadevamo k iskanju novih oblik pomoči za samostojno življenje ljudi z demenco v  skupnosti.

SL3.3 Bibliotherapy as a therapeutic approach for patients with dementia

GOLOBIČ Tonica, PAJK Barbara

Background: The old population in Slovenia is rapidly increasing. It is estimated that by the year 2060 the population older than 80 years of age will rise from 3,5 % to up to 14,1 % from 71.200 to 249.500 respectively. As people age many problems develop such as depression, and dementia leading to poverty, loneliness, and illness. We must focus our point of view from the individual to society and from elderly as a minority to the elderly as a healthy majority. Therefore we must implement new approaches that promote interventions focused on wellbeing, and are enhancing the possibility of individuals with dementia to reengage with society and live better, and active life as long as possible.

Several studies have shown the positive effect of bibliotherapy on the severity of dementia symptoms and the quality of life, improving their self-esteem, and a sense of belonging, and their communication skills.

However, despite the fact that bibliotherapy has positive effect on individuals with dementia, is rarely used as a therapeutic approach in Slovenia, especially when dealing with elderly with dementia.

The aim of our study is first to gain better understanding of the influence that bibliotherapy has on the individuals with dementia in the hospital setting, and second to find out what kind of literature is the most suitable for individuals with dementia, and third we would like to investigate, on the basis of our observations if bibliotherapy has any effect regarding social and daily functioning on the participants with dementia in a reading group.

SL3.4 S skupnimi koraki k razumevanju podobe demence

PEČOVNIK Dalja

Center starejših Zimzelen v Topolšici deluje po modelu gospodinjskih skupnosti. Od devetih bivalnih enot sta dve varovani enoti za osebe z napredujočo demenco. V domu lahko biva 150 stanovalcev, dobra tretjina je oseb z demenco na različnih stopnjah.

V skladu s poslanstvom Zimzelena si prizadevamo za čim večjo vpetost v lokalno okolje z različnimi programi ozaveščanja javnosti in preventivne dejavnosti. V letu 2013 smo zastavili interni projekt Model ravnanja z osebami z demenco. Projektno skupino sestavljamo sodelavke interdisciplinarnih področij.

V dveh letih se je 40 zaposlenih z vseh delovnih področij izobraževalo o ravnanju z osebami z demenco.

Tesno sodelujemo s sorodniki stanovalcev, ki jih vključujemo pri zapisu biografije stanovalcev, sproti jih obveščamo o vseh spremembah in dogajanju z njihovimi sorodniki.

Pri svojcih in obiskovalcih zaznavamo stisko pri odnosih in življenju z osebami z demenco. Zato smo v letu 2013 oblikovali pogovorno skupino svojcev oseb z demenco. Vodi jo sodelavka z lastno izkušnjo življenja z osebo z demenco in je usposobljena za vodenje pogovornih skupin.

V letu 2014 smo projekt nadgradili z odprtjem treh svetovalnic za demenco v Šaleški, Savinjski in Koroški regiji. Namen svetovalnic je, da se približamo ljudem na terenu, damo informacije in možnost individualnega pogovora vsem, ki iščejo odgovore pri srečevanju z demenco.

Vodje svetovalnic so strokovne sodelavke Zimzelena, ki so v okolju, kjer vodijo svetovalnice, prepoznane kot zaupanja vredne osebe.

Izvajamo predavanja o demenci za ciljne skupine, ki se v različnih vsakodnevnih situacijah srečujejo z osebami z demenco (društva, humanitarne organizacije, socialni oskrbovalci na domu, policija, gasilci, poštni delavci,…).

Delovanje svetovalnic smo medijsko podprli s članki, intervjuji za lokalne radijske in tv medije, pripravili smo letak, plakat in brošuro, ki smo jih razdelili v zdravstvene domove, centre za socialno delo, knjižnice. Z Andragoškim zavodom Slovenije – Ljudsko univerzo Velenje sodelujemo pri izobraževanju v programu NPK socialni oskrbovalec.

SL3.5. Memory clinic in Slovenia and its integrations to European networks

KRAMBERGER Milica Gregoric

The Centre for cognitive disorders (CCD) with its memory clinic at the Department of Neurology University Medical center Ljubljana is the single tertiary point of referral for all people with a possible diagnosis of dementia from general practitioners and other specialized medical services in Slovenia.

The objective of the center is to offer a responsive service to aid early identification of the dementia, including a full range of assessment, diagnostic, therapeutic, and rehabilitation services to accommodate the needs of people with different types and severities of dementia and the needs of their caregivers in partnership with local health, social care, and voluntary organizations.

Major activity of the center is a professional management of patients with dementia, especially of those who have atypical, reversible, rapidly progressive, or early onset dementias as well as of patients in whom dementia is a concomitant disease. Another important role of the center is the research activity. The CCD is also an active member of the European Alzheimer’s Disease Consortium  (EADC) and the Danubian Network for Dementia Education and Care (DANDEC). DANDEC aims at generating a sustainable improvement of treatment and care for older people with dementia and their carers in 9 countries in the upstream and downstream Danube region through innovative information and communication technology (ICT) solutions and an interdisciplinary approach.

 After diagnosing dementia, the CCD offers follow-up to monitor cognitive decline and other signs of dementia in order to plan care and educate and inform caregivers about the course, treatment options, prognosis of the disease and inform them about the existing of help services, and charity associations. By active participation in European   associations like EADC and DANDEC, offering Information and education, ICT-based assistive, safety and monitoring systems and  person-centred and coordinated case management is the ultimate goal of the CCD.

 

 
 

Last Updated: Tuesday 29 September 2015

 

 
  • Acknowledgements

    The 25th AE Conference in Ljubljana received funding under an operating grant from the European Union’s Health Programme (2014-2020). Alzheimer Europe and Spominčica gratefully acknowledge the support of all conference sponsors.
  • European Union
  • Roche
  • SCA Global Hygiene
 
 

Options