Basket | Login | Register

 
 
 
 

SL2: Inovativne obravnave

Detailed programme, abstracts and presentations

SL2: Inovativne obravnave

SL2.1 Depresija pri demenci

PISLJAR Marko

Diferencialna diagnoza depresije in zgodnje faze Alzheimerjeve bolezni lahko predstavlja resno klinično vprašanje. Depresija se kar v 40% pojavlja kot spremljajoči sindrom demence, pogosto v letih pred postavitvijo diagnoze demenca Alzheimerjevega tipa. Večje epidemiološke študije kažejo po drugi strani, da imajo tudi bolniki z depresijo, ki se pojavlja v starejšem obdobju večje tveganje, da bodo zboleli za demenco. Bolnik z depresijo in spremljajočimi motnjami spoznavnih sposobnosti zato v naslednjih letih potrebuje intenzivnejše spremljanje spoznavnih sposobnosti oziroma razvoja demence.

Bolniki navajajo znatno manj depresivne simptomatike,v primerjavi s poročanjem njihovih negovalcev. Ob napredovanju Alzheimerjeve bolezni je prepoznavanje depresije zahtevnejše, ker je sporazumevanje z bolnikom vse težje zaradi izrazitejših težav v govoru in drugih spoznavnih sposobnostih.

SL2.2 Dostojanstvo dementnih in inkontinentnih bolnikov

BOŽIDAR Voljč

Bolniki z demenco in inkontinenco v veliki meri izgubijo svoj osebni in socialni potencial. Njihovo človeško dostojanstvo lahko vzdržujejo njihovi oskrbovalci. Izzive inkontinentne oskrbe je tudi pri dementnih bolnikih mogoče zmanjšati z analizo vzrokov in organizacijskimi prilagoditvami.  Zdravstvene razloge je mogoče zmanjšati ali odpraviti z ustreznim zdravljenjem, v sami oskrbi pa naj se upošteva počasno odzivanje, težje razumevanje, slabše sodelovanje, napačno reagiranje in druge lastnosti dementnih bolnikov. V prehrani naj bo dovolj tekočine in vlaknin, vzdržuje naj se telesna razgibanost v socialnem okolju. Potrebno je biti pozoren na znake izpraznitvene nuje, nemir, stiskanje nog in podobno. Za vsakega bolnika naj se pripravi kontinenčni načrt, ki naj upošteva njegove toaletne navade. Odvajanje naj poteka v bolniku prilagojenih časovnih intervalih, opravljanju potrebe naj se nameni dovolj časa. Skrbeti je potrebno za sprotno higieno, suho kožo in perilo. Če se uporabljajo plenice, naj ustrezajo bolnikovim meram in zagotavljajo suho kožo in perilo. Intimna higiena naj se izvaja na način, ki ohranja dostojanstvo dementnih bolnikov.

SL2.3 Kako izboljšati in zapolniti vsakdan oseb z demenco

LUKNER Ana

Demenca prizadene posameznikove možganske celice, odgovorne za spomin, mišljenje, orientacijo, razumevanje ter sposobnosti govornega izražanja in presoje. Te motnje pogosto spremljajo spremembe čustvovanja, socialnega vedenja in motivacije. Osebe so ovirane pri vsakodnevnih aktivnostih, njihova sposobnost obvladovanja vsakodnevnega življenja je bistveno omejena. Svojci so ob večletni skrbi za bolnika izpostavljeni velikim psihičnim, fizičnim in čustvenim obremenitvam in izgorevanju.

Predstavljena bodo inovativnbe prakse in uporaba raznih pripomočkov za osebe z demeco, svojce ter inštitucije, ki so povezane z demenco (domovi, dnevni centri,…); med njimi so pripomočki za izboljšanje varnosti oseb z demenco, pripomočki za samostojno opravljanje vsakodnevnih opravil, pripomočki edukativne narave, … Vse to služi temu, da imajo osebe z demenco aktivno zapolnjen dan, ki ga lahko čimbolj samostojno in aktivno preživijo. S temi inovativnimi pristopi se tudi izboljša kakovost življenja svojcev, saj osebe z demenco lahko samostojno opravljajo priljubljena opravila. Izkušnje kažejo, da namenski tehnični in drugi pripomočki pomembno izboljšajo vitalnost oseb z demenco, njihovo varnost in pomembno prispevajo k upočasnjenemu napredovanju demence. Predstavili bomo naše izkušnje in dognanja na tem področju. Bistvo je, da se olajša in izboljša kakovost življenja osebam z demeco in svojcem ter da ozaveščamo družbo o demenci, ki je še vedno zelo stigmatizirana.

SL2.4 Plesno-gibalna terapija kot oblika psihosocialne pomoči starostnikom z demenco

ŠOŠTARKO Mojca

Plesno-gibalna terapija, utemeljena na načelu o povezavi telesa, duha in čustev, kjer se v posameznikovem gibanju odražajo vzorci njegovega razmišljanja in čustvovanja, je primerna oblika terapije za ljudi, ki imajo težave s kognitivno prizadetostjo in težko izrazijo svoje misli in čustva. Osebnost kljub kognitivnemu upadu ni prizadeta, plesno-terapevtski pristop pa se osredotoča na aktivacijo ohranjenih sposobnosti in ustvarjanje okolja, ki spodbuja avtentični osebni izraz. Avtorji poročajo o koristnih posledicah plesno-terapevtskih srečanj (upočasnitev upada spoznavnih funkcij, lajšanje vedenjskih simptomov, izboljšano razpoloženje, spodbujene socialne veščine, večji samozavest in samostojnost ter boljša gibljivost). Pozitivni učinki plesno-gibalne terapije izhajajo iz uporabe giba/plesa in glasbe, iz narave terapevtskega odnosa in značilnosti terapevtskega pristopa, ki je utemeljen na telesu.

Prispevek na osnovi specialistične naloge podiplomskega specialističnega študija Pomoč z umetnostjo na Pedagoški fakulteti v Ljubljani predstavi model plesno-terapevtske metode dela s starostniki z demenco. Raziskava v izvedbenem delu preverja učinke plesno-gibalne terapije v celostni obravnavi skupine starostnikov z demenco v domu starejših občanov in išče odgovore o primernosti različnih metod in tehnik plesno-gibalne terapije ter različnih glasbenih zvrsti, ki so podpora gibanju in plesu. Na temelju dognanj je izdelan model plesno-terapevtskih srečanj s priporočili in napotki za delo terapevtov, ki upošteva specifiko slovenskih starostnikov glede na kulturno okolje.

SL2.5 Povezani v tišini – inovativne poti v oskrbi oseb z demenco

REBERNIK Klara, PAĐEN Ljubiša, MILAVEC KAPUN Marija, CECUNJANIN Almina, DOMAJNKO Barbara

Oskrba ljudi z demenco v domovih za starejše je danes pereč izziv. Prizadevanja strokovnih delavcev so največkrat usmerjena v pestrost ponudbe aktivnosti, ki jih ohranjajo mentalno aktivne in socialno vključene. Vse to se pojavlja kot protipol tišini, ki pa je za osebe z demenco, ki so postale težje verbalno odzivne, je lahko prej polna kot prazna. Pri formalnih in neformalnih izvajalcih oskrbe se lahko pojavlja nelagodje pred tišino, če jo razumejo kot prazno  – po eni strani jo morda skušajo zapolniti, po drugi strani pa se je morda lažje umakniti. Odpirajo se številna vprašanja: Kako tišino razumeti? Kako jo doživljamo sami in kako jo doživljajo drugi? Kako jo dopustiti in sprejeti? Kako se odzvati? Kako brez besed ostati povezan? Omrežja socialne opore oseb z demenco postajajo preobremenjena, skrbstveni strokovnjaki pa poročajo o stiskah na delovnih mestih - prepoznavajo potrebo po novih pristopih ter medsektorskem in interprofesionalnem sodelovanju ob aktivnem vključevanju oseb z demenco in njihovih bližnjih.

Od aprila do junija 2015 izvaja Univerza v Ljubljani, Zdravstvena fakulteta v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo in Domom starejših občanov Fužine projekt, ki ga financira Evropski socialni sklad. Deset študentov zdravstvene nege in socialnega dela ob druženju z osebami z demenco razvija spretnosti opazovanja njihovega stanja/potreb, jih spremlja na muzikoterapiji z gongom ter išče alternativne oblike komuniciranja. Preliminarni rezultati kažejo, da so študenti in zgoraj naštete oblike njihovega delovanja s strani oseb z demenco, njihovih svojcev in zaposlenih zelo dobro sprejeti. Študenti pri evalviranju svojih odzivov v druženju z osebami z demenco prepoznavajo pomen strategij lastnega opolnomočenja: razvijanje spretnostih opazovanja lastnih vzorcev čustvovanja in mišljenja, urjenje pozornosti do drugih, individualno in skupinsko refleksijo, konstruktivno medpoklicno/medsektorsko povezovanje in aktivno vključevanje oseb z demenco in njihovih bližnjih. V prispevku bomo podrobneje poročali o poteku in izsledkih projekta.

 

 
 

Last Updated: Tuesday 29 September 2015

 

 
  • Acknowledgements

    The 25th AE Conference in Ljubljana received funding under an operating grant from the European Union’s Health Programme (2014-2020). Alzheimer Europe and Spominčica gratefully acknowledge the support of all conference sponsors.
  • European Union
  • Roche
  • SCA Global Hygiene
 
 

Options